Krom v prehranskih dopolnilih: kaj pravi seznam trditev EU

Na sprednji strani embalaže Dizaxena so tri angleška gesla: Chromium, Normal Macronutrient Metabolism, Maintenance of normal blood glucose levels. To niso trženjski slogani, ki bi si jih izmislil proizvajalec — to je skrajšano besedilo dveh zdravstvenih trditev, ki ju je Evropska unija odobrila za krom. Ta članek pojasnjuje, od kod izhajata, pod katerimi pogoji ju je mogoče uporabljati in kje se konča to, kar se o prehranskem dopolnilu s kromom sme reči.

Seznam, zunaj katerega ni ničesar

Od leta 2007 v vsej EU velja Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih [1]. Njeno načelo je preprosto: o živilu — in prehransko dopolnilo je živilo — se sme reči, da vpliva na zdravje, le če je tak stavek v registru odobrenih trditev Unije. Ta register, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 432/2012 [2], vsebuje odobrene trditve skupaj s pogoji njihove uporabe — v veliki večini o vitaminih in mineralih. Vsak vnos ima tri elemente: sestavino, besedilo trditve in pogoje za njeno uporabo.

Za krom sta v registru natanko dva vnosa:

Oba sta leta 2010 prestala znanstveno oceno Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) [5]. EFSA je takrat ugotovila, da je vzročna povezava med vnosom kroma in vzdrževanjem normalne presnove makrohranil ter normalne koncentracije glukoze v krvi dokazana — in to le za ta dva učinka. Druge predlagane trditve za krom (med drugim o telesni masi, zmanjšanju utrujenosti ali „nadzoru apetita") so bile zavrnjene in jih v registru ni.

Pogoj: vsaj 15 % PDV v odmerku

Trditev ne velja samodejno. Register postavlja pogoj: izdelek mora biti „vir kroma" v smislu Priloge k Uredbi 1924/2006, torej mora dnevni odmerek zagotoviti vsaj 15 % priporočenega dnevnega vnosa. PDV kroma določa Priloga XIII Uredbe (EU) št. 1169/2011 [3] — znaša 40 µg. Petnajst odstotkov od 40 µg je 6 µg: toliko kroma v dnevnem odmerku je minimum, pri katerem ima proizvajalec pravico trditev navesti na etiketi.

Koliko kroma je v tableti Dizaxena, pove preglednica na etiketi proizvajalca — tam, kjer jo predpisi zahtevajo (8. člen Direktive 2002/46/ES in slovenski Pravilnik o prehranskih dopolnilih [7]). Na tej strani števila ne navajamo, ker nimamo etikete v ločljivosti, ki bi jo omogočila prebrati. Raje napotimo na vir, kot da bi ugibali.

Pikolinat — dovoljena oblika kroma

Ni mogoče vsake kromove spojine uporabiti v prehranskih dopolnilih. Direktiva 2002/46/ES [4] v Prilogi II vsebuje zaprt seznam oblik mineralov, dovoljenih za uporabo; za krom so to med drugim krom(III) klorid, krom(III) laktat, krom(III) nitrat, krom(III) sulfat in kromov pikolinat. Vse so spojine trivalentnega kroma — tistega, ki se pojavlja v živilih. Pikolinat, uporabljen v Dizaxenu, je krom(III), vezan na tri molekule pikolinske kisline; to je ena od oblik kroma, dovoljenih v prehranskih dopolnilih v EU.

Dobro je vedeti, da stališče znanosti do kroma ni enotno. Leta 2014 EFSA pri določanju referenčnih vrednosti za sestavine prehrane teh za krom ni določila, ker je dokaze o njegovi nujnosti v prehrani zdravega človeka ocenila kot nezadostne [6]. To pa ne spremeni pravnega stanja: trditvi iz registra ostajata v veljavi, PDV 40 µg pa še naprej služi za označevanje. O tem pišemo, ker mora poštena stran pokazati tudi to, kar zaplete sliko.

Česa se ne sme reči — in zakaj je to pomembno pri nakupu

Meja poteka na dveh mestih. Prvič: trditve zunaj registra. „Krom pomaga pri hujšanju", „zavira željo po sladkem", „daje energijo" — za krom takšnih vnosov ni, zato so ti stavki v oglaševanju in na etiketi nedopustni ne glede na to, kako pogosto se pojavljajo na spletu. Drugič: zdravilne trditve. 7. člen Uredbe 1169/2011 [3] prepoveduje pripisovati živilu lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravitve bolezni. „Znižuje sladkor", „pomaga pri inzulinski rezistenci", „namesto metformina" — to so stavki o zdravljenju, ne o vzdrževanju normalne funkcije. Razlika je bistvena: odobrena trditev govori o zdravem človeku in vzdrževanju normale, zdravilna trditev — o bolezni in njeni spremembi.

Za kupca je to praktični napotek. Stran, ki prehranskemu dopolnilu s kromom obljublja zdravilni učinek, bodisi ne pozna predpisov bodisi jih zavestno krši — in v obeh primerih ni dober vir informacij o izdelku. Verodostojna ponudba prehranskega dopolnila s kromom vsebuje: ime kemijske oblike, količino kroma v odmerku in % PDV, trditvi iz registra (ali nobene) in obvezna opozorila. Nič več ne bi smelo biti tam.

Kako brati etiketo prehranskega dopolnila s kromom — v petih točkah

1. Oblika kroma. Biti mora ena od oblik iz Priloge II Direktive 2002/46/ES; „krom" brez navedbe oblike je premalo.
2. Količina v odmerku in % PDV. Obvezna preglednica. Če želite preveriti, ali je trditev upravičena, primerjajte s pragom 6 µg.
3. Besedilo trditev. Dopustna sta le stavka iz registra, morda v milejši formulaciji z enakim pomenom; vsak dodatni „učinek" je opozorilni znak.
4. Opozorila. „Priporočene dnevne količine se ne sme prekoračiti", „prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano", „shranjujte nedosegljivo otrokom" — morajo biti na vsakem prehranskem dopolnilu v Sloveniji.
5. Odgovorni subjekt. Ime in naslov proizvajalca ali subjekta, ki daje izdelek na trg; v Sloveniji je treba prehransko dopolnilo pred prvim dajanjem na trg priglasiti Ministrstvu za zdravje [8].

Povzetek

O kromu v prehranskem dopolnilu se smeta reči dve stvari — in obe je na embalažo Dizaxena dal proizvajalec. Pridržek: pogoj za njuno zakonito uporabo je količina kroma v odmerku (najmanj 6 µg), ki je iz razpoložljivih gradiv nismo potrdili — do prejema berljive etikete ju obravnavamo kot izjavo proizvajalca. Vse, kar sega prek „normalne presnove makrohranil" in „vzdrževanja normalne ravni glukoze v krvi", je bodisi neodobreno bodisi prepovedano kot zdravilna trditev. Zato na strani izdelka opisujemo obliko kroma, pomožne snovi, način uporabe in pogoje nakupa, o učinku pa povemo natanko toliko, kolikor register dovoljuje. Ostalo boste našli na etiketi — in tam se vedno splača pogledati najprej.